Zgodovina Slovenske vesi
Prebivalstvo okrog Murske Sobote in Gornje Lendave, ki je govorilo slovanski jezik, so v srednjeveških listinah v latinščini imenovali "Sclavus", v madžarščini pa "Tot". Madžarsko poimenovanje "Vend" je nastalo pri nemških jezikoslovcih. Ljudstvom, ki so jih Madžari imenovali Toti, so v nemščini rekli Windisch (Slovenska ves = Windischdorf). Izraz "Vend" se je razširil med Madžari v 19. stoletju. V manjši meri so uporabljali tudi izraz "Szlovén" (Slovenci).
Priseljenci na posestvu cistercijanske opatije, ki je bila ustanovljena leta 1183, so s krčenjem gozdov spremenili zemljišča v pristave (grangia). Iz pristav so nastale vasi. Njihova poimenovanja skrivajo imena ustanoviteljev: Slovenska ves, Sakalovci, Andovci, Števanovci.
Domnevamo, da je dobila Slovenska ves/Rábatótfalu ime po podložniku, ki se je imenoval Tóth. Druga možnost je, da je dobila vas ime po prebivalcih - Slovencih, ki so jih Madžari v srednejm veku imenovali Toti. Ker je na Madžarskem bilo več naseljih z enakim imenom, so madžarskemu poimenovanju dodali še ime reke Rabe (Rábatótfalu). Vas je v listinah prvič omenjena leta 1221 kot villa Sclavorum. Na koncu 18. stoletja je imela 39 hiš in 311 ljudi. Prebivalci so bili Slovenci, Madžari in Nemci. Po popisu iz leta 1830 je v naselju živelo 397 ljudi. Število prebivalcev je do leta 1880 močno naraslo (631 ljudi), kar se je nadaljevalo vse do prve svetovne vojne. Leta 1910 je imela vas 798 prebivalcev. Število prebivalstva je doseglo vrh leta 1941 (812 ljudi). Po letu 1945 se je zaradi mejnega pasu ter odseljevanja število znižalo. Leta 1980 je živelo v vasi 680 vaščanov.
Večina prebivalcev je rimskokatoliške vere. Vas je dolga leta spadala v števanovsko župnijo. Naloge župnika v vasi je med letoma 1980 in 1987 opravljal dolnjeseniški duhovnik.
Vas so leta 1983, ko je Monošter dobil naziv mesta, javno-upravno priključili k Monoštru. S tem je izgubila svojo samostojnost. Od leta 1987 je del monoštrske župnije, katere zavetnica je B.D. Marija.
Kapela v Slovenski vesi je bila zgrajena med letoma 1882 in 1885. Pred tem so imeli le leseni zvonik. Obnovljen je bil leta 1825. Takrat je dobil tudi novi zvon. Zavetnik kapele je sv. Florjan. Leta 1826 je bil namreč v vasi velik požar, ki je uničil precej hiš. Proščenje v vasi je 4. maja, na dan sv. Florjana. Drugo proščenje v vasi je na deveto nedeljo po binkoštih. Takrat se spominjajo na nekdanjo tragedijo. Kip sv. Florjana je podaril kapeli števanovski župnik Štefan Ščavničar. Glavni oltar je iz leta 1913. Leta 1962 je močan veter povzročil škodo na stolpu kapele, zato so postavili nov stolp. Kapelo so dvakrat obnovili, in sicer leta 1968 ter med letoma 1996 in 1998.