< Vissza

Zgodovina števanovske cerkvene obcine

Majhna porabska vas Števanovci se nahaja v Železni županiji nedaleč od slovensko-madžarsko-avstrijske tromeje. Vasica leži na gričevnatem območju ob vznožju Alp. Ima sedež notariata, v katerega spadajo še Andovci in sosednja obmejna vasica Verica - Ritkarovci. V Števanovcih in okolici je zelo veliko dolin in izvirov. Najbolj znan potok se imenuje Haršaš in izvira južno od vasi, izliva pa se v akumulacijsko jezero Haršaš, ki je znano poletno kopališče pri Mariaujfalu.
Števanovci se v listinah prvič omenjajo jeseni leta 1350. Vas je poimenovana po cistercijanskemu opatu sv. Štefanu Hardingu. V njegovo čast je bila zgrajena tudi cerkev namesto kapele, ki je stala na istem mestu. Zgodovinski viri pričajo o tem, da vaščani vsako leto praznujejo praznik zavetnika cerkve 16. julija, in sicer od 1683. leta do danes.
Sveti Štefan Harding je bil rojen v Angliji l. 1059. Najprej je vstopil v društvo benediktincev v Sherbornu. Študiral je v Lismoru na Irskem, nato pa v Parizu in Rimu. Spoznal je svetega Petra Damiana, pod njegovim vplivom je deloval v molaškem samostanu, nato se je preselil v Francijo. V Citeauxju je bil tretji opat od leta 1108 do leta 1133, kjer je 1134. umrl.
Po legendi je dobil opat Štefan svoj škapulir prav od device Marije. Ta prizor je upodobljen na glavnem cerkvenem oltarju. Oljna freska je delo neznanega avtorja. Stranska oltarja sta posvečena vnebovzetju device Marije in škofu svetemu Martinu.
Zgodovina števanovske župnije je znana od leta 1785 naprej. Za prvega župnika so imenovali Janoša Mariča, ki je organiziral dela pri gradnji prostorne cerkve za 2000 vernikov. Zidovi so debeli dva metra, stolp pa je visok 37 metrov. Na koncu 19. stoletja je župnišče prevzel deseti župnik Karel Fodor, ki je dal zgraditi zakristijo, nato nov oltar, pred svojo smrtjo pa je kupil še nove orgle, ki  imajo 578 piščali. Leta 1913, takrat je bil župnik Istvan Koczjan, so bile notranje bele stene okrašene s slikami v temperi, ki so se ohranile do danes. Leta 1923 so namesto zvonov, ki so jih odpeljali med prvo svetovno vojno, blagoslovili nov zvon, ki je tehtal 650 kg. Tega pa je žal vzela druga svetovna vojna. Današnji veliki zvon, ki je bil posvečen februarja leta 1935, tehta 950 kg. Od leta 1785 do leta 2001 je števanovskim vernikom služilo sedemnajst župnikov in več kaplanov. V čast rajnim duhovnikom, ki so delovali v Števanovcih, je bila leta 2005 blagoslovljena spominska plošča na notranji steni cerkve. Zaradi nepričakovane smrti zadnjega slovenskega župnika Štefana Totha je števanovsko župnišče od leta 2001 prazno, dušnopastirske obveznosti pa opravljata župnik in kaplan monoštrskega župnišča.
Vsi prebivalci so rimskokatoliške vere, 90 odstotkov vaščanov pa je slovenske narodnosti. Tukaj živeči Slovenci še dandanes ohranjajo svoje značilno porabsko narečje ne samo ob praznikih, ampak tudi pri vsakodnevnem sporazumevanju.
Od druge svetovne vojne dalje je potekala obsežna migracija, ki se je sedaj upočasnila, a ima še vedno negativen vpliv na tukajšnje življenje. Zaradi majhnega števila učencev je iz leta v leto pereč problem vzdrževanje osnovne šole.
Enkratna pokrajina privabi vsako leto veliko obiskovalcev, ljubiteljev čudovite narave. Slovensko Porabje je znano po svoji gostoljubnosti povsod na Madžarskem.

Az oldal tetejére^

Kezdőlap | Információk | A plébánia | Közösségeink | Gondolatok | Társoldalak | Honlaptérkép